stanovalnica

Vzpostavljamo
bivanjsko skupnost...

vzpostavljamo
bivanjsko skupnost...

V družbi, kjer se razrašča osamljenost, potrebujemo stanovanjske rešitve, ki gradijo na solidarnosti in medsosedski pomoči – načelih, ki so jih dobro poznali naši predniki, mi pa smo nanje v zadnjih letih pozabili.

S Stanovalnico želimo spomniti na sobivanje kot na dobro možnosti za zelo različne ljudi vseh starosti, predvsem pa kot na zanimivo izbiro za življenje v tretjem življenjskem obdobju, saj predstavlja alternativo institucionalni namestitvi, dragim oskrbovanim stanovanjem ali bivanju v za starost neprilagojenem in prevelikem domovanju.

V bivanjski skupnosti običajno sobiva med med 3 in 12 ljudi, ki soupravljajo skupno življenje in souporabljajo bivalni prostor. Ta vključuje tako zasebne kot skupne prostore, kar zadovoljuje na eni strani potrebo po zasebnosti in na drugi po socialnih stikih ter vključenosti. Tudi pri nas je že uspešno zaživelo nekaj takih skupnosti, a žal praksa še ni razširjena.

 

Bivanjska skupnost je zanimiva izbira za zelo različne ljudi, za vse, ki...

jim obstoječa nepremičnina predstavlja breme in bi radi znižali življenjske stroške ter zmanjšati svoj prostorski in okoljski odtis.

si želijo bivati v stabilnem in varnem okolju, ohranjati svojo avtonomnost in ostati vključeni v skupnost.

bi radi delili svoje izkušnje in znanje, imeli dobre medsosedske odnose, in obenem svojo zasebnost.

(Pre)velike hiše so priložnost za nove oblike bivanja

Stare, zapuščene domačije in predimenzionirane hiše, ki smo jih gradili v drugi polovici 20. stoletja, ostajajo pogosto neizkoriščene, številni lastniki pa jih težko vzdržujejo. V takih hišah bi lahko vzpostavljali bivanjske skupnosti in tako ljudem omogočili, da se starajo v domačem in varnem okolju.

Za sobivanje potrebujejo trajnostno prenovo in prostorsko prilagoditev

Arhitekti pripravijo nabor možnih prostorskih posegov in pomagajo stanovalcem pri izboru rešitve, ki najbolje odgovarja njihovim potrebam.

Pomembno je pravo razmerje zasebnih in skupnostnih prostorov.

Vsak ima samostojno bivalno enoto, ki idealno vključuje tudi lastno kopalnico in čajno kuhinjo.

Skupnostni prostori so oblikovani tako, da sodelovanje spodbujajo (in ne vsiljujejo) ter tako omogočajo druženje in kakovostno preživljanje prostega časa ter krepijo skupnost.

Prodajate (pre)veliko hišo in bi jo želeli nameniti sobivanju?    >> Oglasite se nam

skupno-nacrtovanje

Kako do bivanjske skupnosti?

1.
Interesenti se povežejo in organizirajo v stanovanjsko zadrugo.

2.
Na želeni lokaciji poiščejo primerno hišo, ki jo pridobijo z nakupom, najemom s kasnejšim odkupom, rentnim odkupom ali dolgoročnim najemanjem.

3.
Stanovalci razmislijo o svojih potrebah glede individualnih bivalnih enot in skupnostnih prostorov. V sodelovanju z arhitekti pripravijo načrt funkcionalne (in trajnostne) prenove hiše za namene sobivanja.

4.
Sredstva za nakup in prenovo se pridobijo z združevanjem virov – bodoči stanovalci prispevajo lastno udeležbo. Preostanek sredstev se pridobi iz nepovratnih in povratnih sredstev preko stanovanjskih skladov in občinskih, nacionalnih ali evropskih sredstev ter in s posojilom pri banki.

5.
Zadruga izvede funkcionalno (in trajnostno) prenovo hiše za sobivanje.

6.
Stanovalci se vselijo. Bivalne enote najemajo po dostopni, stroškovni ceni. Zagotovljeno je dolgoročno in stabilno najemno razmerje.

7.
Življenje v bivanjski skupnosti samoorganizirajo po lastnih željah. Za vzpostavljanje in ohranjanje dobre dinamike sobivanja je priporočeno sodelovanje z zunanjim koordinatorjem skupnosti.

8.
V primeru izselitve dobi stanovalec začetno lastno udeležbo povrnjeno.

V Ljubljani ali njeni okolici iščemo primerno hišo za sobivanje.

Ste lastnik velike hiše in bi jo radi prodali?

Oglasite se nam preko elektronske pošte ali pa nas pokličite 051 204 115 (Anja).

>> Pišite nam